ZAPRTA VRATA
NO EXIT

Sartrov koncept pekla, ki je v izvirniku hotel z neskončno sobami, sva želela z režiserjem vizualno in pomensko odpreti. Izhodišča so bila seveda izoliranost, utesnjenost/zaprtost, dezorientiranost in že v začetka kreativnega procesa je bila sprejeta odločitev, da ta utesnjenost ne bo samo tema gledališke imaginacije, ampak da je konkretna, torej, da se prostor zgradi v fizični formi. Bela mrežaste "škatla", prostor brez fiksnega koordinatnega sistema, ki funkcionira enako ne glede na to kako ga obrneš ali zrcališ, je kljub navidezni enostavnosti vizualno vpadljiva in nosi širok asociativni naboj. V tem izčiščenem prostorskem okvirju pa igralci/liki in njihovo soočenje ostajajo glavni uprizoritveni poudarek.